Priznam, da me je včasih še vedno sram moje občutljivosti. V teh dneh to še močneje čutim, a hkrati se mi zdi, da ravno na ta način, ko si to dovolim čutiti, prihajam v stik s svojo pristnostjo na neki globlji ravni.
Še vedno me je pogosto sram, da sem občutljiva in “kompliciram”, kljub vsemu znanju o visoki senzitivnosti. Sram me je zase in včasih me je sram tudi za moje hčerke.
Opažam, kolikokrat še želim skriti svojo občutljivost in tiste dele mene, ki potrebujejo “posebno” obravnavo in kako težko mi je, ko hčerke ali kdo drug ob meni “pretirano” odreagira ali jasno izrazi neko svojo občutljivost.
Ko me brnenje in pihanje klime tako zelo moti, da mi je tisti hip raje vroče, kot da še naprej to poslušam in moram prositi druge, da se prilagodijo – da jo znižajo ali ugasnejo. Potem pa mi je hitro preveč vroče.
Ko sem na nekem dogodku in je glasba tako glasna, da se ne morem vživeti v pogovor in samo razmišljam, kako si želim iti domov. In s tem pokvarim zabavo še komu drugemu.
Ko mi je preveč vroče ali me preveč zebe in se počutim kot majhen otrok, ki rabi, da se poskrbi za njegove potrebe TAKOJ zdaj.
Ko se hčerke glasno prepirajo in močno izražajo svoja čustva, jaz pa se sprašujem, če to druge moti in kaj si mislijo.
Ko se ustrašim konflikta in se zato ne postavim zase, čeprav se mi je zgodila krivica. Ali še huje – čeprav se je kateri od mojih hčerk zgodila krivica.
Še bi lahko naštevala in v teh dneh sem si zapisala še precej daljši seznam, česa me je sram, zato da sem dala prostor tem občutkom. Priznam, da nočem celega seznama deliti javno, a želim pisati o tem, ker verjamem, da nisem edina, ki tako čuti.
Ko sem napisala svoj seznam in ga podelila še z možem, mi je bilo lažje. Zdelo se mi je, da sem en delček sebe spet lažje sprejela.
Ta vaja mi je prinesla veliko olajšanje, zato te vabim, da jo narediš tudi sama, če tako začutiš. Nič posebnega ti ni treba narediti, le zdržati z občutki, ki se dvignejo ob tem, ko si določene stvari priznaš.
Starši visoko senzitivnih otrok imamo velik vpliv na to, kako otrok dojema sebe in svojo občutljivost. Občutljivi otroci so namreč še posebej dovzetni tako za dobre kot za slabe vplive svojega okolja. Nekaj naredijo geni, a ravno pri občutljivih otrocih ima okolje še večji vpliv kot pri drugih otrocih.
To nam staršem visoko senzitivnih otrok prinaša veliko moč in tudi veliko dogovornost.
Vem, to ni vedno lahko slišati, je pa lahko pomembna spodbuda, da dobro poskrbiš zase in se naučiš, kako še bolje podpreti tvojega občutljivčka.
Tudi pri vstopanju v šolsko in vrtčevsko okolje je tvoja vloga zelo pomembna, saj ga lahko opolnomočiš in podpreš na različne načine.
Zato bom v naslednjih tednih še več govorila o tem, v začetku septembra pa pripravljam seminar z naslovom Iz skrbi v zaupanje v šoli in vrtcu, kjer bom naslovila izzive, s katerimi se občutljivi otroci soočajo ob prehodih in čisto vsakodnevnih situacijah v šoli in vrtcu.
Kako pa je s tvojim sramom?
Si se našla v mojih primerih zgoraj?
Topel objem.
Erika
