Kako vzgajati visoko občutljivega otroka?

Vzgajati visoko občutljivega otroka je posebna naloga, ki ponavadi zahteva od starša še več spretnosti in notranje stabilnosti kot pri povprečno občutljivih otrocih. Po drugi strani pa prinaša tudi veliko lepega, dragocenega, saj ob pravi vzgoji z njimi lahko dobimo zelo zanimive sopotnike za celo življenje, ki nam pomagajo videti svet v veliko različnih niansah ter večjih globinah kot bi jih sicer. Prav tako pa se zaradi njih bolj zavedamo sebe, svojih šibkosti in občutkov, kar nas “prisili”, da spreminjamo stare vzorce, ki nam ne služijo več.

Starši visoko občutljivih otrok se pogosto počutimo nemočne, utrujene, nesposobne, saj se zdi, da ti otroci od nas zahtevajo preveč in da nikoli ni dovolj. Če smo poleg tega še sami visoko občutljivi, je naloga toliko težja, posebej če svoje visoke občutljivosti še nismo dovolj spoznali in je sprejeli.

Spodnji nasveti lahko veljajo za vse otroke, vendar so še posebno pomembni za visoko občutljive, saj ima pri njih vzgoja in odnos s starši še posebno pomemben vpliv na to, kako se bodo razvili, kako se bodo počutili v svoji koži ter kako bodo uspeli pozneje v življenju.

Kaj nam torej lahko pomaga?

1. Sprejmite otroka takega, kot je

Za visoko občutljivega otroka je zelo pomembno, da se vsaj doma čuti sprejetega in razumljenega. Varna navezanost na vsaj enega odraslega je za visoko občutljivega otroka še veliko bolj pomembna kot za povprečno občutljivega, saj pomanjkanje občutka varnosti pri občutljivih pusti veliko večje posledice in rane v odrasli dobi, kot to velja za druge ljudi.

Zato je zelo pomembno, da tudi, če kot starši nismo visoko občutljivi, čimbolj spoznamo značilnosti visoko občutljivih ter otrokove probleme, strahove in skrbi vzamemo resno, ga skušamo razumeti ter mu pomagati.

Če ga prepričujemo, da preveč komplicira, da ni tako hudo, kot se zdi njemu, ga to spravlja še v večjo stisko. Tega ne dela nalašč, saj ne more in ne zna drugače.

Pomaga tudi, če starši vidimo visoko občutljivost kot dar, torej vse dragocene plati našega otroka, ki jih nato znamo otroku pokazati in v njih skupaj z njim uživati.

2. Dobro poskrbite zase

Visoko občutljivi otroci zelo dobro zaznavajo čustveno stanje svojih staršev, zato je toliko bolj pomembno, da starši znamo obvladati svoja čustva ter dobro poskrbeti zase.

To vključuje dobro poznavanje ter upoštevanje svojih potreb in želja, postavljanje svojih meja ter skrb zase v najširšem smislu (psihično, fizično, čustveno, duhovno,…). Biti moramo miren pristan za otroka, znati umiriti sebe ter razmejiti med svojimi in otrokovimi čustvi (ne se preveč identificirati z njimi).

Če opazimo, da nas otrokova čustva ali obnašanje pogosto spravijo s tira in se težko obvladamo, je pomembno, da si najdemo pomoč in podporo pri drugem odraslem ali v obliki terapije.

Starševa notranja stabilnost je posebej pomembna v trenutkih otrokovih močnih čustev oziroma čustvenih izbruhov, ko se otrok težko umiri, če čuti, da starš ne obvladuje svojih čustev ali če otrokova čustva povzročijo burno čustveno reakcijo pri staršu.

3. Dober odnos in povezanost

Dobra povezanost, stik z visoko občutljivim otrokom nam omogoča, da ga dobro spoznamo ter mu lahko pomagamo in ga podpiramo, kjer je to potrebno. Prav tako se bo otrok zaradi bližine z nami počutil varnega, sprejetega in razumljenega, zato bo bolj pripravljen sodelovati z nami, tudi ko mu ne bo do tega, ter nam bo zaupal, ko mu bo težko in bo potreboval našo pomoč.

Pri gradnji dobrega odnosa z otrokom Jesper Juul omenja štiri ključne vrednote:

avtentičnost: zmožnost, da smo takšni, kakršni smo v resnici, da smo iskreni in verodostojno izražamo sebe;

enakovrednost: uspešno sodelovanje staršev in otrok na isti ravni, spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete drugih ljudi, jemati otroka resno, ga poslušati, kar ne pomeni nujno, da smo vedno prijazni ali da ima otrok zadnjo besedo;

integriteta:  kdo sem jaz v vsej celoti, moja občutja, vrednote, razmišljanja,  pomeni sebi reči da, tujim željam pa včasih ne; spoznati se in si ostati zvest; telesna, psihična in spolna nedotakljivost;

odgovornost: osebna odgovornost za svoje življenje, ravnanje in vrednote, pri čemer moramo vedeti, da smo za kakovost odnosa med otrokom in staršem vedno odgovorni starši.

Starši imamo radi svoje otroke in pogosto se nam zdi, da naši otroci to vedo, tudi če jim tega ne povemo – saj vendar vsak dan na različne načine skrbimo zanje. Žal to zavedanje ne drži vedno, zato jim je treba prisluhniti ter najti načine, da jim pokažemo, kako čutimo do njih, tako da bodo to res čutili, kar lahko pomeni za enega otroka skupno ustvarjanje, za drugega objem, za tretjega pa skupno igranje košarke.

4. Nežna disciplina in empatično vodenje

Visoko občutljivi otroci so večinoma zelo samokritični, zato se moramo starši pri vzgoji čimbolj izogibati kritiziranju, obsojanju, sramotenju, kaznovanju, saj jih to prizadene še veliko bolj kot povprečno občutljive otroke. Na močna čustva se odzovimo empatično, skušajmo opaziti in poimenovati, kaj se dogaja, kaj čutijo ter se z njimi o tem veliko pogovarjati.

Pomembna je tudi dobra vnaprejšnja priprava na problematične situacije in spremembe (kjer je to možno), da približno vedo, kaj lahko pričakujejo ter se počutijo bolj varne. Potrebujejo občutek kontrole, torej jim zelo pomaga, če imajo čim pogosteje možnost izbire in odločanja.

Nežna disciplina pa v tem primeru ne pomeni permisivne vzgoje, saj visoko občutljivi otroci tudi potrebujejo postavljanje mej, kar je včasih še posebej težek izziv zaradi njihovega avtonomnega značaja.

5. Pridobivanje in spodbujanje spretnosti

Ko sprejmemo otroka takega, kot je, lahko realno ugotovimo njegove šibke točke, stresorje, ki so največji izziv za otroka ter kakšno okolje, pogoje, orodja potrebuje otrok, da bo najbolje uspeval. Tako lahko poiščemo načine, kako se izogniti ali prilagoditi situaciji, ki je za otroka še posebej stresna. Pogosto pa se je treba s situacijo tudi soočiti ter po malih korakih skupaj z otrokom iti skozi, z nežno spodbudo.

Ker se ti otroci kmalu zavedo, da so drugačni in se primerjajo z drugimi, jim to lahko pomembno vpliva na samopodobo, zato je zelo pomembno spodbujati samostojnost in samozavest na čimveč različnih področjih, da si zgradijo zdravo samospoštovanje.

To vključuje predvsem njihova “močna” področja – dejavnosti, ki so jim še posebno blizu, – pa tudi tista, za katera se zdi, da jim ne ustrezajo. Torej je dobro, da jih izpostavimo čimveč različnim izkušnjam, a pod pogoji, v katerih se bodo počutili še dovolj varne.

Včasih potrebujejo tudi pomoč pri navezovanju prijateljstev, kjer jim lahko pomagamo tako, da jih povežemo s podobnimi otroci ter spodbujamo druženje.

Njihova perfekcionistična narava zahteva, da so pogosto zelo organizirani, vendar pa to ni nujno povezano. Če imate občutek, da se vaš otrok ne zna dobro organizirati, bega od ene dejavnosti k drugi, ne pospravlja za sabo in podobno, je dobro pomagati mu osvojiti tudi to veščino, saj mu organizirano okolje prinaša več notranjega miru.

6. Napredovanje po malih korakih

Veliki projekti, ki zahtevajo preveč naekrat od visoko občutljivih otrok, jih lahko spravijo v stisko in povzročijo, da ne morejo dati od sebe vsega tistega, česar so zmožni.

Zato je pomembno, da jim omogočimo napredovanje po malih korakih, daljše časovne okvirje, veliko ponavljanja in izkušenj – toliko, kot je treba. Ob tem jih moramo podpirati, spodbujati ter voditi skozi ovire in strahove.

Včasih se seveda zgodi, da nimamo toliko časa, kot ga potrebuje otrok, da osvoji ali se sooči z novo situacijo. Takrat je pomembno, da mu iskreno razložimo dejstva, ga podpremo, kolikor lahko, hkrati pa mu tudi stojimo ob strani s spodbudno besedo, ko mu je težko in zdržimo z njim morebitna močna čustva.

Vsako majhno zmago skupaj praznujmo ter jih v naslednji podobni situaciji spomnimo nanjo.

7. Čas za umirjanje

Visoko občutljivi otroci potrebujejo veliko časa za umirjanje ter mirno igro v varnem okolju, radi se igrajo sami ali v majhni skupini.

Predlagajmo ter spodbujajmo jih, da se naučijo načinov za umirjanje, ki jim ustrezajo: stik z naravo, čuječnost, dihalne vaje, ustvariti “miren kotiček” – svoj svet, kjer se počutijo varno, pripomočke, s katerimi lahko regulirajo dražljaje, ustvarjanje.

Ključno je tudi, da dobijo dovolj spanja, prav tako pa tudi, da so zadovoljene ostale njihove osnovne fiziološke potrebe (hrana, pijača, gibanje, …).


Kaj je trenutno vaš največji izziv pri visoko občutljivem otroku? Katera izmed zgornjih točk vas je najbolj nagovorila? Imate kak dodaten nasvet, ki vam pomaga?

Prosim, delite z mano v komentarju spodaj.

Se vas je dotaknilo, kar ste prebrali? Prijavite se na e-novičke Regratove lučke in enkrat mesečno boste v svoj e-nabiralnik prejeli moje zadnje članke, kakšno zanimivo misel ali povezavo.

12 komentarjev

  • V .B

    Zanimivo je to, da se niti nisem zavedala o temu kaj je visoko obcutljiv otrok/ oseba… nekaj se je v meni posvetilo, da sem to sama in po moje kar vsi moji trije otroci … Bo moj izziv to se bolj prepoznati , biti cujeca kar do zdaj nisem znala biti… veliko stvari je slo mimo mene , ker se ne znam, nisem znala umiriti in biti tukaj zdaj…to bo zame najvecji izziv…. Glede na vse ,kar sem prebrala , se me je dotaknila 3. tocka , DOBER ODNOS in POVEZANOST…

    • Erika

      Hvala za komentar. Res je, dober odnos in povezanost z otrokom sta bistvena, pa pogosto pozabimo nanju oz. nekako ne najdemo več časa za to. A včasih je lahko ravno nekaj minut pozornosti, objem, pogled v oči, občutek, da otroka res vidimo tako pomemben, da popolnoma spremeni “vreme” v družini. In potem je tudi marsikaj drugega lažje.

    • tadeja

      Pozdravljeni

      Sem babica triletnega vnučka in prebrala sem vaše članke in menim, da je moj vnuk točno taka oseba. Ker bi mu želela pomagati sem vesela vaših člankov.

      • Erika

        Tadeja, pozdravljena in hvala za komentar!
        Kako lepo, da raziskujete, kako bi pomagali svojemu vnuku. Visoko senzitivni otroci so res posebni v določenih vidikih, a ko jih razumemo ter prisluhnemu svojemu srcu, je vzgoja veliko lažja.
        Spletno stran trenutno prenavljam, tako da bo v prihodnje člankov še več. Veliko pa o tem pišem tudi na Facebooku.
        Topel pozdrav in vse dobro želim!

  • Manca Z

    Slučajno sem naletela na članek o visoko občutljivih otrocih in v vašem opisu prepoznala mojega 4-letnika. Nikoli nisem dobro razumela, kaj se dogaja z njim, zakaj ne mara hoditi v vrtec, zakaj ga iz tira spravi še tako majhna nenapovedana sprememba, zakaj je najraje ves čas doma. Letos je zamenjal vrtec, prestopil je iz Montessori vrtca v javni vrtec in zelo težko sprejema glasno okolico, nagajive otroke, igrače, ki jim manjkajo deli.

    Z veseljem bom še kaj več prebrala.
    Hvala in lep pozdrav

    • Erika

      Hvala za vaš odziv, Manca!
      Včasih res že samo zavedanje visoke občutljivosti pri otroku pomaga, da ga bolje razumemo in drugače pristopimo do njega, hkrati pa pomiri tudi starše, ki se včasih sprašujemo, kaj je vendar narobe z našim otrokom, posebej če ga (preveč) primerjamo z vrstniki.

    • Rebeka

      Hvala za zgoraj napisano. Prebiram po spletu glede te tematike, ker bi res rada čimbolj razumela, kaj se dogaja z našim 3letnikom, ki izpolnjuje veliko kljukic za čustveno občutljivega otroka. Vse skupaj se je še toliko bolj pokazalo lani, ko je dobil mlajšo sestrico in ga je sprememba zelo šokirala. Sama se zeeelooo obremenjujem s tem, da ne posvečam dovolj pozornosti njemu, ki rabi dosti več kot “navaden” otrok, hkrati pa tudi ne mlajši hčeri, ki pa kdaj “izvisi” zaradi njegovih čustvenih potreb. Najbolj me muči to ravnovesje med obema in da dajem obema to kar rabita in si zaslužita. Hočem, nočem, vsak dan me prešini občutek, da nisem dovolj dobra mama in da bi morala dati več od sebe. Hvala za članek in še morebitne dodatne nasvete, kako se soočati z čustveno občutljivimi otroci.
      Lep pozdrav!

      • Erika

        Rebeka, hvala za komentar!
        Visoko senzitivni in zelo čustveni otroci res potrebujejo več in včasih se zdi, da nikoli ni dovolj. Iskati ravnovesje, da se dovolj posvetimo tudi njihovim sorojencem, je pogosto velika umetnost. Pri tem včasih čisto pozabimo nase, ki smo največkrat tudi visoko senzitivne mame in imamo svoje potrebe, za katere se nismo nikoli naučile čisto dobro poskrbeti. Včasih jih niti ne poznamo.
        A največkrat našim visoko senzitivnim otrokom najbolj pomaga ravno to, da bolje poskrbimo zase. Njihovo vedenje največkrat prav kliče po tem, da obrnemo svojo pozornost z njih vase in nase. Kar pa sploh ni lahko, saj smo mnoge izmed nas večino svojega življenja skrbele predvsem za druge. Naj bo to drobno povabilo, kje začeti ali nadaljevati.

        Toplo vabljena tudi v brezplačno FB skupino za visoko senzitivne mame, če še nisi članica: https://www.facebook.com/groups/regratovaluckazavisokosenzitivnemame
        Za več pa se lahko dobiva na svetovalnem pogovoru: https://regratovalucka.si/svetovalni-koticek

        Prijazen pozdrav in vse dobro!

  • Irena Latin

    Hvala za nabor nasvetov za vzgojo občutljivih otrok na enem mestu. Določene stvari v vzgoji večkrat počnem, na nekatere pa je treba biti še bolj pozoren pri visoko občutljivih otrocih (na določenih področjih sta občutljiva oba sinova, pa tudi jaz se zelo najdem med visoko občutljivimi). Vaše nasvete si bom kar sprintala in večkrat prebrala, saj so res dragoceni in človek v vsakdanjem tempu življenja mimogrede pozabi na kakšnega.
    V puberteti so izzivi z otroki spet drugačni, v vsaki starosti pa je zelo pomembna povezanost med staršem in otrokom, pa da si visoko občutljiv starš redno polni svoje baterije s stvarmi, ki ga umirijo.

    • Erika

      Hvala, Irena, za komentar!
      Res so določene stvari še posebej pomembne pri vzgoji visoko občutljivih otrok in super je, da se večkrat spomnimo nanje. Vsak starost pa prinese svoje izzive in skupaj z otroki nekako rastemo tudi starši. Posebej če smo tudi starši visoko občutljivi, pa se moramo večinoma tudi čisto na novo naučiti, kako čimbolje poskrbeti zase in tudi prositi za pomoč.
      Vse dobro,
      Erika

  • Sabina ŠTIFTER

    Moja deklica,sedaj že 15 letnica spada med občutljive,že kot dojenček sem ugotovila,da jo moti močen zvok in veliko ljudi.Sem sprejela to in skupaj izoblikovali prijetno deklico.So še vidni znaki,jo poslušam in ji pomagam.Hvala za vaš obširen opis na to temo.Sabina

    • Erika

      Sabina, najlepša hvala za odziv in delitev vaše izkušnje!
      Razumevanje, sprejemanje in pogovor lahko res veliko pomagajo.
      Topel pozdrav,
      Erika

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja