• utrinki iz našega vsakdana,  visoko občutljivi otroci

    Ko zobozdravnik ni več groza in strah

    Pred kratkim sva šli z mojo dvanajstletnico k zobozdravniku. Medtem ko sem sedela pred ambulanto in čakala nanjo, sem razmišljala o spremembi, ki se je zgodila v zadnjem času, ko je njen strah pred zobozdravnikom, ki je bil včasih res neizmeren, kar nekam izpuhtel. V zadnjem obdobju je vsakič lažje odšla v ambulanto sama in vse manj jo je bilo strah. Spomnim se, kako sem v prvih letih skupaj z njo sedala na stol, jo nežno držala in jo spodbujala, medtem ko ji je zobozdravnica popravljala zobe, kasneje sem stala poleg nje in jo držala za roko ter jo mirila, da je zdržala – še do nekaj let nazaj. Vedno…

  • visoko občutljivi odrasli,  za dušo

    Upajmo si biti drugačni

    Visoko občutljivi ljudje smo (malo) drugačni, imamo drugačne potrebe. Ker smo v manjšini, se nam hitro zazdi, da smo sami, edini, čudni in tako sklepamo, da je z nami nekaj narobe, da moramo biti bolj podobni drugim. Menimo, da nas sicer ne bodo sprejeli in ne bomo zmogli funkcionirati v tej družbi, ostali bomo sami – osamljeni. Zato se nam zdi, da je naša drugačnost veliko bolj prekletstvo kot pa dar. A pogosto pozabljamo, da nas prav drugačnost in različnost bogati. Da bi bil svet veliko lepši, če bi vsi znali ceniti in sprejeti svojo drugačnost in drugačnost drugih ter jo živeti v večje zadovoljstvo vseh. Včasih si želim, da…