Začelo se je novo šolsko in vrtčevsko leto, ki prinaša nove spremembe. Morda majhne, morda velike, prijetne in neprijetne. Ljudje na splošno ne maramo preveč sprememb, za visoko občutljive ljudi pa so pogosto še bolj naporne in stresne.
Naš živčni sistem vsrka veliko več dražljajev, vse vtise globlje in intenzivneje procesiramo, bolj čustveno reagiramo, zato je naš sistem hitreje preobremenjen in potrebuje več časa, da sprocesira vse spremembe.
Pri nas je letos tudi najmlajša prestopila šolski prag in žongliranje med potrebami vseh treh hčerk v teh dneh mi je zelo naporno. Čeprav sta starejši dve že precej samostojni in smo pravočasno nakupili ter pripravili vse šolske potrebščine, je še vedno vsak dan toliko stvari.
Že nekaj let tudi opažam, kako vse novosti in spremembe v tem času vplivajo na moje hčerke v smislu večje razdražljivosti in manjše potrpežljivosti. Hitreje in pogosteje pride do trenj med njimi ter do različnih čustvenih izbruhov. Že zavedanje tega mi pomaga, da odreagiram bolj potrpežljivo in sočutno.
Kaj lahko storimo?
Rada bi vas spomnila na nekaj idej, kako v tem času sprememb in stresa podpremo sebe in otroka. Nasveti so precej univerzalni, tako da morda najdete kaj zase in za otroka, tudi če se vam zdi, da ne spada med visoko občutljive.
1. Preverimo prioritete
Obstajajo obdobja, ko lahko vnaprej predvidimo določene spremembe in stres. September je gotovo eden od njih. Zato je pomembno, da v tem času razmislimo, kaj so res naše prioritete in ostale stvari malo odložimo, da lahko čimbolje poskrbimo zase in za otroka v tem stresnem obdobju. Predvsem je pomembno, da se zavemo, kako ključno je za našega otroka, da dobro poskrbimo najprej zase. Ko smo namreč mi v dobri koži, s tem ogromno naredimo tudi za dobro počutje našega otroka.
2. Ohranjajmo stik s sabo in si privoščimo kaj lepega
Preverimo večkrat v teku dneva, kako smo, kaj čutimo in kaj potrebujemo. Bodimo empatični do sebe, potolažimo se, privoščimo si stvari, ki nam napolnijo baterije. Morda sprehod, jutranja kavica ali čaj, nekaj trenutkov tišine ali le nekaj globokih vdihov in izdihov – to so drobne stvari, ki nam polepšajo dan in pomagajo, da zmoremo, posebej ko je težko. Če bomo v stiku s sabo, bomo lažje začutili, kaj potrebujemo in kako si to lahko omogočimo.
3. Dovolj spanja – za starša in otroka
Med poletjem pogosto spremenimo ritem spanja, zato je ob začetku šole ali vrtca potrebno nameniti več časa temu, da najdemo nov (star) ritem, ki nam omogoča dovolj spanja in počitka. Zadostna količina spanja je eden od pomembnih faktorjev za dobro delovanje imunskega sistema, pa tudi za koncentracijo in lažje reguliranje čustev. Tudi za odrasle je to zelo pomembno, saj bomo dobro naspani starši otrokom veliko lažje v oporo, bolje bomo razpoloženi, hkrati pa bomo lažje zmogli tudi stres in vse obveznosti, ki jih v tem času ne moremo odložiti.
4. Spomnimo se, da bo minilo
Večkrat povejmo sebi in otroku, da so spremembe lahko naporne, da je začetek težek in da bo minilo ter da bo lažje, ko se malo navadimo.
5. Pravočasna priprava na spremembe in prehode
Nekaj, kar lahko naredimo vnaprej, torej pred začetkom šolskega in vrtčevskega leta, je tudi priprava na spremembe, kolikor je pač v naši moči in kolikor smo s prihajajočimi spremembami seznanjeni. Lahko si gremo že med počitnicami ogledati šolo ali vrtec, morda že spoznamo vzgojiteljice, z otrokom se pogovarjamo, kako bo, narišemo, kako si predstavljamo, se pogovorimo o otrokovih občutkih.
6. Povezanost in bližina
Ob vseh spremembah, ki se zgodijo v teh dneh, otrok še toliko bolj potrebuje varen pristan in bližino staršev, da lažje odhaja vsak dan v šolo in vrtec, kjer se še navaja na vse, kar je novega in drugačnega. Posvetimo povezanosti v tem času še več pozornosti, poskrbimo, da se z otrokom pogovorimo, da nam zaupa, kaj mu je težko, kaj je bilo lepega, da se skupaj poigramo, pocrkljamo. V tem času še posebej raje izberimo objem in empatijo kot pa strogo besedo ali ukrep.
7. Zaupajmo otroku, da bo zmogel
Če je otroku težko in ga je strah, se poslužimo drobnih korakov, nežno vztrajajmo, pogovarjajmo se, zaupajmo, da bo zmogel in da ga mi lahko podpremo. Visoko občutljivi otroci pogosto potrebujejo več časa in podpore, da se navadijo na določene spremembe. Če je treba, se pogovorimo z učitelji ali vzgojitelji. Pri tem pristopimo prijazno in spoštljivo, brez obtoževanja, izhajajmo iz svojega poznavanja otroka in izkušenj ter skušajmo najti čimboljšo rešitev za vse.
8. Vsakodnevno predelovanje dogodkov in vtisov
Vzemimo si dovolj časa, da se vsak dan pogovorimo z otrokom o dogajanju v vrtcu ali šoli. Kaj mu je bilo všeč, kaj ga je vrglo s tira, kaj je novega doživel? Na ta način mu pomagamo predelati vse vtise in čustva, ki se naberejo v njem in jih je v teh dneh še posebej veliko. Lahko pripoveduje, pri čemer mu lahko pomagamo z vprašanji, morda kaj nariše ali na kakšen drug način izrazi. Posebej ga spomnimo tudi na lepe stvari, saj smo pogosto na negativne vtise veliko bolj pozorni in nam vzamejo več pozornosti.
9. Ne bodimo preveč zaščitniški do otroka – pustimo, da se uči na napakah
Pri visoko občutljivem otroku je včasih težko zaznati mejo, kdaj smo v oporo, kdaj pa gremo predaleč in smo preveč zaščitniški do otroka. Pustimo mu, da se kdaj zmoti, kaj pozabi, da sam vpraša in se znajde. S tem krepimo njegove »mišice« samostojnosti in samozavesti, hkrati pa mu sporočamo, da so napake del življenja in da se lahko iz njih učimo. Če mu pomagamo, pa imejmo v mislih drobne korake, s katerimi gremo proti cilju, da je vsak dan malo bolj samostojen.
Že zavedanje, da je to obdobje lahko bolj težko in naporno za visoko občutljive otroke (in starše), nam pogosto da več energije, potrpežljivosti in moči, da zmoremo bolj sočutno stati ob strani otroku in sebi.
Opazujmo, kaj nam pomaga ter si zapišimo. Naslednje leto (ali še prej) nam lahko spet pride prav.
Topel objem,
Erika
