Navdihujoči zapisi

Vabim te k branju mojih razmišljanj. Če želiš, lahko s pomočjo spodnjih kategorij poiščeš teme, ki te posebej zanimajo ali uporabiš iskalnik.

Navdihujoči

zapisi

Vabim te k branju mojih razmišljanj. Če želiš, lahko s pomočjo spodnjih kategorij poiščeš teme, ki te posebej zanimajo ali uporabiš iskalnik.

Intervju z Alenko Rebula: Vsak otrok v družini mora imeti svoje mesto in trenutke ljubezni samo zase

Vabljeni k branju prvega izmed Visoko občutljivih intervjujev, kot sem poimenovala intevjuje, ki jih bom v naslednjih mesecih pripravljala z ljudmi, za katere mislim, da so iz različnih razlogov dragoceni in zanimivi za bralce Regratove lučke. Za prvi intevju sem povabila Alenko Rebula, ki sem jo osebno spoznala pred 11 leti, ko smo se s prijateljicami začele srečevati v skupini Blagornice po navdihu njene knjige Blagor ženskam. Knjigo smo po odlomkih skupaj brale in delale po njej vaje za osebnostno rast Na svoji zemlji. Z Alenko smo se nekajkrat tudi osebno srečale, kar nas je vsakič zelo obogatilo in spodbudilo na naših poteh. Skupina mi je bila v veliko podporo in navdih pri odkrivanju sebe kot ženske, mame in žene. Alenka Rebula je zamejska pisateljica in psihologinja. Njene knjige Blagor ženskam, Globine, ki so nas rodile, Sto obrazov notranje moči so mnogim velik navdih in zakladnica modrosti pri negovanju in krepitvi notranje moči. V zadnjih desetih letih sodeluje z Josipo Prebeg, avtorico metode Vera vase, ki jo Alenka zdaj širi. Skupaj sta napisali knjigo Vera vase in vodita delavnice ter pišeta spletno stran. Vem, da Alenkino ustvarjanje spremljate tudi mnogi od bralcev Regratove lučke in tudi meni so njeni zapisi na spletni strani vedno znova v veliko spodbudo, da še naprej raziskujem sebe. Zato sem jo prosila za pogovor, v katerem sva se dotaknili tudi visoke občutljivosti. Draga Alenka, hvala, ker si se odzvala na moje povabilo za pogovor. Ko sem se pripravljala na najin pogovor, sem po dolgem času spet prelistala tvojo knjigo Blagor ženskam, ki sem jo pred leti res dodobra naštudirala in mi je odprla mnogo novih področij v povezavi z ženskostjo. Nekaj časa sem tudi delala vaje Na svoji zemlji, ki so navedene v knjigi in si jih sestavila na podlagi svojih izkušenj. Mnogi odlomki so me spet nagovorili in obljubila sem si, da jo v kratkem spet preberem in se morda spet lotim vaj. V čem so te vaje posebne in zakaj so po tvojem mnenju tako učinkovite? Vaje nas naučijo, da si vsak dan vzamemo nekaj časa samo za svoj notranji svet. Tega ženske ne delajo. Običajno so polne skrbi, krivde, pogosto tudi očitkov. Tu pa se nagovarjajo z ljubezijo in zato, da bi naredile kaj dobrega zase, da bi odkrivale svojo moč. Ženske porabijo veliko časa, da premlevajo vedno iste težke misli, se vračajo v preteklost, skušajo spremeniti druge. Nase pozabljajo. Vsakdanje srečanje s seboj v vzdušju sprejetosti in upoštevanosti jim vrača zaupanje vase. Odkrijejo, da imajo nekje zavetje. Kaj se ti zdi najbolj ključno, ko ženska išče sebe, stik s sabo, s svojo ženskostjo? Kako najti ravnovesje med vsemi različnimi področji, za katere tako ženske same kot tudi drugi okoli nas pričakujemo, da jih bomo z lahkoto zmogle (služba, partnerstvo, otroci, hobiji, prijateljice)? Najti stik s sabo pomeni postati pristne. Mama ali uradnica, žena ali vodja, prijateljica ali umetnica, delavka, … karkoli delamo, naj bi nam bilo jasno, kdo smo. Kadar delujem v skladu s svojim značajem, odločitvami, a tudi mejami in posebnostmi, takrat delujem izpolnjeno in obenem mirno. Odkriti, kdo smo, je lahko kar dolgo raziskovanje. Nismo vzgojene zato, da bi bile, kar smo, ampak da bi bile nekaj všečnega, po volji sprotnih avtoritet. Potem imamo na voljo svoje življenje, da odkrijemo svojo naravo in potrebe in postopoma preusmerimo svojo pot. Moram pa dodati, da čisto same ne moremo speljati svoje preobrazbe. Vedno je potreben prispevek sorodnih duš, sopotnic in sopotnikov, dobrih učiteljev življenja, ki vidijo v nas tisto, za kar smo pogosto slepe, pa je tako zelo dragoceno. Z Josipo Prebeg si napisala knjigo Vera vase in skupaj vodita delavnice z istim naslovom. Na teh delavnicah veliko delate tudi na telesu, občutkih, čustvih. Tudi sama imam izkušnjo, da so moje notranje spremembe veliko močnejše in učinkovitejše, če poslušam telo in se posvetim temu, kar čutim. Zakaj je pomembno, da pri osebnostni rasti vključimo tudi telo in pridemo v stik z občutki v njem? Telo ima veliko inteligenco in veliko znanja o tem, kar res doživljamo, je svobodno in privrženo našemu življenju, medtem ko je um zelo odvisen od vcepljenih prepričanj in kulture. Zato je dialog s telesom v veliko pomoč, če hočemo biti zveste sebi. Ni pa preprosto. Ob Josipi, ki o telesu res veliko ve, in je to povezala z vajami za odkrivanje notranje moči, sem postopoma zgradila most med svojim telesom, čustvovanjem in mišljenjem, da zdaj delujem celostno. Poznam veliko ljudi, ki so šli skozi leta terapij brez stika s telesom in ne vidim velikih sprememb. Samo občuteno in z nami res povezano telo lahko nosi naprej naše želje, občuti, kar se nam dogaja, opozarja, kje je meja, sporoča, kdo je na naši strani, s starodavno modrostjo prepoznava možnosti za varno hojo med čermi. V svojem bogatem ustvarjanju pišeš in predavaš tudi o moči občutljivosti. Visoko občutljivi ljudje včasih težko sprejmemo vse značilnosti svoje občutljive narave in pogosto vidimo v tem predvsem nekaj negativnega, neko breme, s katerim moramo živeti. Kako ti vidiš svojo občutljivost in kaj ti je pomagalo, da si jo sprejela? Kaj ti je še vedno izziv in kje vidiš največje darove v povezavi z njo? Pomagalo mi je predvsem to, da sem dojela, kako veliko lahko občutim, dojamem in spoznam prav zato, ker sem tako občutljiva. Vame pride toliko vtisov, da potem, ko jih obdelam, zajamem iz res obsežnega gradiva za ustvarjanje in odločanje v odnosih. A vse je resnično in dragoceno, kar potem vedno ugotovim. Za obdelavo potrebujem čas, največkrat dojamem, kaj sem čutila in doživela šele čez več ur ali celo dni. Zato vsak dan porabim vsaj uro, a pogosto več, da pregledujem vse, kar se je nakopičilo.  Bistveno mi pomaga tudi stik z Josipo, delo na delavnicah in na telesu, vsakdanja hoja do morja, mirno okolje doma. Skratka, občutljivost je po eni strani omejujoča, ker se ji moram prilagoditi, če hočem dobro živeti z njo, po drugi pa me osrečuje. Poznam pa več ljudi, ki jo zavračajo in mislijo, da bodo bolje živeli, če bodo zatirali svojo ranljivost. A spet

Preberi več »

Visoko občutljivi intervjuji

Pod zgornjim naslovom vam bom v naslednjih mesecih ponudila intervjuje z zanimivimi ljudmi, ki so: – visoko občutljivi odrasli,– imajo visoko občutljive(-ga) otroke(-a),– opravljajo zanimivo delo, zaradi katerega mislim, da bi visoko občutljivim ljudem lahko kaj dragocenega povedali,– so zaradi kakšnega drugega razloga po mojem mnenju zanimivi in dragoceni za bralce Regratove lučke,– so kombinacija dveh ali večih zgoraj naštetih točk. Spodaj bodo povezave na vse intervjuje, najdete pa jih tudi pod kategorijo Visoko občutljivi intervjuji. Povezave na intervjuje: – Intervju z Alenko Rebula: Vsak otrok v družini mora imeti svoje mesto in trenutke ljubezni samo zase – Intervju s Sabino Adanič: To, da močneje doživljamo stvari, ne pomeni, da jih ne zmoremo prenesti – Intervju z Manco Klinar: Moja skrb zase je v prvi vrsti stik z naravo, samota in gibanje – Intervju z Jasmino Robnik Poličnik: Bodimo globoko odprti za vse, kar ima otrok z nami deliti – Intervju z Berto Rebol: Tapkanje se mi je priljubilo, ker se lahko hitro naučiš, kako si pomagaš sam – Intervju z Ano Oberstar: Za spremembe potrebujemo argumente, spoštljiv način komunikacije, pogum in zaupanje, da je sporočilo pomembno – Intervju s Tino Simčič: Ko je dom enkrat poenostavljen in v njem ni navlake, je tudi pospravljanje veliko bolj lahkotno in hitreje opravljeno – Intervju z Barbaro Rupar: Največji nauk moje izgorelosti je, da telo govori, če mu le prisluhnem Topel objem,Erika

Preberi več »

Ko zobozdravnik ni več groza in strah

Pred kratkim sva šli z mojo dvanajstletnico k zobozdravniku. Medtem ko sem sedela pred ambulanto in čakala nanjo, sem razmišljala o spremembi, ki se je zgodila v zadnjem času, ko je njen strah pred zobozdravnikom, ki je bil včasih res neizmeren, kar nekam izpuhtel. “V zadnjem obdobju je vsakič lažje odšla v ambulanto sama in vse manj jo je bilo strah. Spomnim se, kako sem v prvih letih skupaj z njo sedala na stol, jo nežno držala in jo spodbujala, medtem ko ji je zobozdravnica popravljala zobe, kasneje sem stala poleg nje in jo držala za roko ter jo mirila, da je zdržala – še do nekaj let nazaj.“ “Vedno sva se pred in po obisku pri zobozdravniku o tem veliko pogovarjali, se pripravili in tudi vsakič znova ugotovili, da malo boli, a ni tako hudo, kot je pričakovala. A vedno jo je bilo grozno strah. Posledično sem tudi jaz vedno znova s tesnobo pričakovala naslednji obisk pri zobozdravniku.“ Vam je to znano? Hčerina zobozdravnica je na srečo vsakič pokazala veliko razumevanja in potrpežljivosti za njen strah. Vsakič jo je spodbujala in ji razložila, kaj točno bo naredila in kako dolgo bo trajalo. Redno smo hodili na preglede, a žal je imela hčerka že pri 4, 5 letih kar precej kariesa in verjetno nikoli ne bom vedela, koliko je k temu prispevala genetika, koliko pa (pre)slabo umivanje zob. V prvih letih ji je bilo namreč res težko umivati zobe, ker je bila tako občutljiva na bolečino in na kakršnokoli brskanje z zobno krtačko po ustih, zato smo marsikdaj umivanje zob izvedli zelo na hitro ali pa tudi spustili. Tistega dne sem zato res s ponosom in zadovoljstvom razmišljala, kako se je vendar ves trud, moje zaupanje vanjo in vase ter v moj način vzgoje obrestoval. Svoje je gotovo prispevalo tudi njeno odraščanje, osamosvajanje in dozorevanje, a nekaj zaslug za to prav nič skromno pripisujem tudi sebi in neskončni potrpežljivosti, spodbudi, podpori, pogovorom, razlagam, razumevanju in empatiji, ki sem jih ji nudila, da sva po drobnih korakih premagovali različne njene strahove. Nikoli je nisem obsojala ali zasmehovala zaradi njenega strahu, vedno sem jo zaščitila pred komentarji drugih in ji razložila, da je strah normalen. Vendar je pri tem v meni vedno kljuval tudi dvom: kaj, če se motim, kaj, če moram vendar nastopiti bolj strogo, če preveč popuščam in jo razvajam s takim ravnanjem? Ko je tako prišla iz ambulante, je mimogrede omenila, da ji je zobozdravnica ponudila injekcijo proti bolečini, pa se je zmenila, da je ne potrebuje oziroma da jo bo dobila, če jo bo preveč bolelo. Poleg tega se je tudi strinjala, da ji popravi še en zob, da ji ne bo treba še enkrat hoditi. Ko me je še vedno razganjalo od navdušenja in presenečenja, s kakšno lahkoto je to SAMA opravila, mi je rekla: »Mami, pa jaz se sploh ne spomnim, da bi bilo kdaj kaj drugače, da me je bilo kdaj tako strah.« Osuplo sem rekla: »Halo, kako se ne spomniš? Veš, koliko truda sem vložila, da sem te vsakič prepričala, da morava iti k zobozdravniku in da ne bo tako hudo, kot si mislila.« A moja najstnica se tega ni kaj dosti spomnila. Pa ji niti nisem zamerila, saj me je prijetno grela misel, da gremo v pravo smer. Zakaj vse to pišem? Ker vem, da imate mnogi med vami zelo občutljive otroke, stare 3, 4, 5 let in se srečujete s podobnimi strahovi pri njih. Sprašujete se, kako se bodo znašli v svetu, če jih bo vedno tako strah, če se vas bodo tako oklepali in ali bodo sploh kdaj bolj samostojni. Vprašanja, ki sem si jih tudi sama dolga leta zastavljala. Hkrati pa vedno znova prišla do tega, da je pot, po kateri hodimo, edina možna in prava. Rada bi vam povedala, da visoko občutljivi otroci potrebujejo drugačen pristop oziroma so še veliko bolj kot drugi otroci občutljivi na to, kako jih vzgajamo. Zato vam ni treba poslušati tistih, ki pravijo, da jih boste razvadili, če jih boste skušali razumeti in jim prisluhniti v njihovih potrebah. Nekaterim stvarem se je celo dobro izogniti, če otroku povzročajo preveč stresa. Pri drugih ne gre, zato so se pri nas zelo obnesli drobni koraki ter veliko razumevanja in empatije. “Na ta način otrok ponotranji, da so nekatere stvari v življenju težke in zoprne, a s pravo podporo ljudi, ki ga imajo radi, lahko marsikaj doseže in marsikateri strah preseže. Hkrati se tudi nauči, kako lahko v takih situacijah sam sebe nežno, a odločno podpira in spodbuja. “ Vsaka stopnička na tej poti pa mu da večjo samozavest in občutek, da zmore, kar pogosto visoko občutljivi otroci še posebej potrebujejo. Topel objem,Erika

Preberi več »

Pogovor o empatih z Eriko Schauer

Mateja Hana Hočevar mi je prijazno posredovala posnetek pogovornega večera, ki ga je imela z Eriko Schauer o empatih. Pogovor je potekal v nabito polni knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani konec septembra 2019.  Iz predstavitve dogodka: Erika Schauer je prevajalka in ena od začetnic ženske duhovnosti pri nas. Šele v drugi polovici življenja je spoznala, zakaj se je vse življenje počutila tako drugačno od večine ljudi okoli sebe. Zdaj ve, da je empatinja. Povedala nam bo, katere so značilnosti empatov, njihove šibkosti in darovi. Pogosto so lahek plen čustvenih vampirjev, zato je pomembno, da se znajo pred njimi zaščititi. Osnova pogovora bo knjiga Vse, kar morate vedeti, če ste empat. Eriko lahko kontaktirate na e-mail anuket30@yahoo.com. Mateja Hana Hočevar je novinarka in avtorica knjig Prebujanje v dušo in Zmajeva deklica. Na začetku Erika govori o tem, kakšno pomembno vlogo je igral feminizem pri njenih iskanjih. Če vas to ne zanima, lahko preskočite na 11:29, ko se začne pogovor o empatih. Hvala Mateji in Eriki, da lahko delim posnetek z bralci Regratove lučke! Želim vam prijetno poslušanje! Topel objem,Erika

Preberi več »

Kaj sem se naučila o svojih (visoko občutljivih) potrebah na izobraževanju?

Na splošno ne grem prav rada od doma. Rada sem doma in tudi odpravljanje na dopust je zame svojevrsten stres, vsaj dokler ne pridem na cilj. Sprememba okolja mi je ponavadi kar izziv, vendar ne vem, v kolikšni meri je to povezano z visoko občutljivostjo, v kolikšni pa z nekimi starimi vzorci, ki jih še nisem uspela preseči. Poznam pa kar nekaj drugih visoko občutljivih zapečkarjev. Torej, biti moram kar dobro motivirana, da se odpravim nekam za več dni. Ena takih motivacij je gotovo novo znanje, nove izkušnje, posebej na področjih, ki me zelo zanimajo. Lani sem se udeležila 18-dnevnega mednarodnega izobraževanja Od poslušnosti do odgovornosti v organizaciji Familylaba Slovenija, Hrvaška in Srbija. Izobraževanje je potekalo v šestih modulih preko šestih vikendov od marca do novembra v Mariboru, Zagrebu in Novem Sadu (v vsakem mestu dva modula). Kar pošten zalogaj za zapečkarico. Glavna tema je bila odnosna kompetenca za pedagoške delavce in vse druge, ki delamo z odraslimi ali otroki. Z drugimi besedami, kako vzpostavljati, graditi in ohranjati odnos z otroki, mladostniki in starši. Še posebej s tistimi, ki se nam zdijo problematični, manj simpatični, s tistimi, ki bi jih včasih najraje izbrisali iz skupin, razredov in kolektivov, pa jih ponavadi ne moremo. Ob tem pa tudi pomembna tema, kako v vseh teh odnosih dobro poskrbeti zase in postaviti meje, posebej če smo vodja neke skupine (npr. ravnatelj, učitelj, vzgojitelj, terapevt, …). Veliko smo se pogovarjali o osebni odgovornosti in na zelo konkretnih primerih trenirali in izkušali, kaj pomeni. Izzivi, ki so me čakali Poleg znanja in izkušenj, ki so bila del izobraževanja, je bilo zame pomembno tudi vse, kar sem se pri tem naučila o sebi in svojih potrebah kot visoko občutljiva oseba. V tem smislu sem se v zadnjih letih precej spoznala in zato so bili izzivi morda še večji oziroma sem se jih bolj zavedala: V tem članku ne bom toliko govorila o vsebini izobraževanja, čeprav je bila zelo kvalitetna in pomembna zame. Rada bi povedala nekaj o tem, kar se je nekako vzporedno dogajalo v meni, ko sem sodelovala na izobraževanju in je vsekakor bilo tudi povezano z vsebino izobraževanja. Kaj sem se naučila o svojih potrebah? 1. Povezanost s sabo Ob vsem dogajanju in zanimivih vsebinah sem zlahka večino časa preživela v svojem umu, zato mi je bil pomemben izziv ostati povezana s sabo, predvsem s svojim telesom in vsemi svojimi potrebami. Pri tem mi je zelo pomagal občasen umik od ljudi, kljub zanimivim pogovorom in povezavam, ki so se odvijale tudi med odmori in v prostem času. Tako sem lahko začutila, kako se počutim in kaj potrebujem v tistem trenutku. “Vsakič znova sem bila presenečena, kakšno olajšanje mi je prinesel že nekajminutni umik v samoto sobe, kjer sem zaprla oči, nekajkrat goboko vdihnila in izdihnila ali se le ulegla na posteljo in skušala začutiti svoje telo.“ 2. Poslušati sebe in se ne primerjati z drugimi Pogosto mi je bilo težko sprejeti, kaj zares potrebujem, ker so bile moje potrebe včasih (precej) drugačne od potreb drugih. Moj prvi vzgib je bil največkrat, da se prilagodim in preslišim svoje potrebe, da se čimveč družim s drugimi in tako čutim pripadnost skupini. A v šestih vikendih sem se naučila, da se mi ni treba primerjati z drugimi in da sem sprejeta tudi, če upoštevam svoje potrebe. Da sem lahko pristna in iskrena v svojih željah in potrebah ter da mnogi to zelo cenijo. Predvsem pa se veliko bolje počutim v svoji koži. 3. Dovolj spanja, počitka in časa za procesiranje Zagotoviti si dovolj spanja mi je bil precejšen izziv, saj sem se zvečer težko umirila po intenzivnem dogajanja preko dneva. Kljub veliki utrujenosti sem težko izklopila um, včasih pa sem šele zvečer opazila, kako vznemirjeno in preplavljeno z dražljaji je moje telo. Pogosto mi je tuje okolje precej oteževalo umiritev in spanje, temu pa so se včasih pridružile še kakšne druge motnje, na primer hrup v hotelu ali zunaj na ulici. Zato mi je zelo pomagalo, če sem si kratke odmore in odklope privoščila že preko dneva. Zvečer sem malo prej odšla v sobo ter se na različne načine skušala umiriti in sprocesirati dogajanje preko dneva. Pomagala mi je meditacija, zapisovanje občutkov, preproste jogijske vaje, umirjena glasba ali samo ležanje v postelji z zaprtimi očmi in počivanje. 4. Poskrbeti za udobje z drobnimi stvarmi Čeprav je bila zaradi tega moja prtljaga malo težja kot pri drugih, mi je vse to precej pomagalo, da sem se bolje počutila. 5. Koliko druženja mi ustreza? Pogosto se mi je zdelo, da je bila moja potreba po samoti in umiku od ljudi veliko večja kot pri drugih, kar mi je bilo včasih težko sprejeti. Vendar sem vsakič znova ugotovila, da se ne počutim dobro, če ne upoštevam svojih potreb, hkrati pa ni treba, da se druženju v prostem času povsem izognem. Bolj ko sem bila v stiku s sabo, bolj sem lahko zaznala, kaj in koliko mi ustreza. Tudi ko sem ugotovila, da mi nekaj ne ustreza, pa v tistem trenutku nisem mogla drugače (na primer skupna večerja), je bil drugačen občutek, ko sem se ob zavedanju svojih potreb odločila, da se prilagodim, kot pa če sem šla preko svojih meja in nisem bila v stiku s sabo. Ob večerih mi je najbolj ustrezalo krajše druženje ob večerji približno dve uri, nato pa sem si privoščila umiritev in procesiranje dneva v sobi. Imela pa sem nekaj izkušenj, ko sem se zaklepetala do precej pozne ure, a je bilo druženje tako prijetno in zabavno, da me je na poseben način napolnilo ter naslednji dan nisem čutila velike utrujenosti (ki sem jo pričakovala glede na krajše spanje). 6. Samostojnost Če ugotoviš, da so tvoje potrebe včasih drugačne od potreb ljudi, s katerimi se družiš ali udeležuješ nekega dogodka, je pomembna lastnost tudi samostojnost ali iznajdljivost v nekem tujem mestu. Na primer, da si sposoben sam priti z neke točke v mestu nazaj v hotel, da znaš oceniti, koliko denarja potrebuješ in kje ga zamenjaš v drugo valuto (recimo v hrvaške kune ali

Preberi več »

Navdihujoča beseda 2020

Ta čas v letu nas nekako kar sam po sebi vabi, da naredimo refleksijo preteklega leta ter si zastavimo cilje za naprej. Meni je še bolj od raznih zaobljub in postavljanja visokoletečih ciljev všeč, da si izberem navdihujočo besedo. Rada bi vas spodbudila, da si tudi sami izberete besedo za leto 2020, ki vas bo navdihovala. Ob tem lahko dobite Familylabov družinski koledar. Zelo uporaben in lep, ki bo vam in vaši družini pomagal, da boste v novo leto vstopili bolj zavestno in povezano. Koledar ima namreč mesečne teme in izzive za vso družino ter vsak teden nov citat Jesperja Juula. Enega bom izžrebala med tistimi, ki boste sodelovali. Kako lahko sodelujete? Izberete svojo besedo za leto 2020 in jo napišete v komentar na Facebook strani ali na moj e-mail erika@regratovalucka.si. Če želite, idejo delite z drugimi (posredujete ta članek ali delite objavo na Facebook strani). 5.1. bom med sodelujočimi nekoga izžrebala, ki bo dobil Familylabov družinski koledar. Če koledar že imate ali ga ne potrebujete, lahko vseeno sodelujete, le napišite, da ne potrebujete koledarja. Kaj pomeni navdihujoča beseda? Navdihujoča beseda je beseda, ki vas bo spremljala skozi naslednje leto in ob kateri boste začutili, da je še posebej prava za vas v smislu, da vas navdihuje, motivira in vam pomaga pri vaši osebni rasti. Kako se tega lotite? Posebnih pravil ni. Zbrala sem nekaj idej, ki vam lahko pri tem pomagajo: Katera je bila vaša letošnja beseda? Ste jo imeli? Kako ste jo doživeli? Preglejte preteklo leto in si zastavite nekaj vprašanj: – Na kaj sem najbolj ponosen(a)?– Kaj so bili moji največji izzivi?– Česa sem se naučil(a)?– Katera področja so mi šla dobro v preteklem letu in katera ne (družina, otroci, partnerstvo, služba, hobiji, skrb zase, zdravje, visoka občutljivost, …)? Kaj potrebuje več pozornosti?– Česa si želim več in česa manj? Kaj želim ohraniti? Napišite 3, 5 ali 10 besed, ki vas navdihujejo, nato pa si vzemite nekaj časa v tišini, na sprehodu ali v meditaciji ter poskusite začutiti, katera je najboljša za vas, katera vas najbolj navdihuje, motivira, pomirja … Med meditacijo si večkrat ponovite Jaz sem …(beseda) ali Hočem … (beseda) ali Moje življenje je … (beseda). Globoko dihajte in skušajte začutiti, katera beseda najbolj resonira z vami. Preizkušajte, eksperimentirajte, raziskujte, igrajte se, predvsem pa se prepustite navdihu in zaupajte svoji intuiciji. Lahko si izberete tudi navdihujočo besedo skupaj s partnerjem ali družino.Lahko si izberete tudi navdihujočo besedo za vsak mesec. Kaj lahko naredite, ko izberete besedo? Navdihujoča beseda je lahko samo navdih, ki vas spremlja skozi celo leto, a več ko se boste z njo ukvarjali, bolj bo učinkovita, večja bo njena moč. Besedo lahko napišete in obesite na vidno mesto, lahko jo okrasite, naredite miselni vzorec ali plakat, lahko izdelate kak izdelek, ki predstavlja vašo besedo ali napišete asociacije in ideje, ki vam bodo pomagale besedo čimbolj integrirati v življenje. Če ste našli kakšen posebej zanimiv način, kako najti svojo navdihujočo besedo, bom vesela, če ga delite z mano v komentarju. Prav tako mi lahko pošljete kakšno sliko svoje upodobitve navdihujoče besede ali kakršen koli utrinek, povezan s tem. Pa še to: lahko se vam zgodi, da vas nekje sredi leta beseda ne bo več tako navdihovala ali bo izgubila svojo moč. Nič hudega, lahko si izberete drugo. Kot sem rekla, pravil ni, pomembno je, da vam čim bolje služi. Moja navdihujoča beseda Jaz svoje besede za leto 2020 še nimam. December je bil prepoln drugih stvari in nekaj več časa za refleksijo si želim vzeti v naslednjih dneh. Moja navdihujoča beseda leta 2019 je bila igrivost. Rada bi vam napisala, kako neverjetno in navdihujoče je beseda spremenila moje leto 2019, pa vam ne morem, vsaj ne v takem pravljičnem smislu. Želela bi reči, da sem veliko bolj igriv človek in da je mnogo področij mojega življenja postalo bolj lahkotno, polno igrivosti. Pa ni čisto tako. Priznam, da je bila ta beseda letos zame težka. Ali pa sem se premalo ukvarjala z njo in se ji načrtno posvetila. Na trenutke sem preveč pozabila nanjo ali pa so bili neki vzorci v meni, ki mi niso niti pustili, da pride ven. Morda je nikoli nisem čutila zares blizu. Kljub temu čutim, da so se nekateri premiki zgodili, predvsem v odnosu do hčerk in moža. Lažje me potegnejo v kakšno igro ali drugo aktivnost, ki na prvi pogled nima drugega smisla kot igro, užitek in sproščenost. Lažje se tudi sama lotim takih stvari. A nenehno delo, odgovornost, resnost, učinkovitost so pojmi, ki še vedno preveč branijo igrivosti, da bi se me bolj dotaknila. Zato si želim, da bi bila tudi moja navdihujoča beseda za leto 2020 neko nadaljevanje ali nadgradnja igrivosti, saj čutim, da me čaka še precej dela na tem področju. Pripis nekaj dni kasneje V zadnjih dneh sem namenila nekaj časa pregledovanju preteklega leta in razmišljanju o moji navdihujoči besedi za leto 2020. Mislim, da sem našla zmagovalko oziroma kar dve. V letu 2020 me bosta spremljala POGUM in ZAUPANJE. Mislim, da bosta dober tandem za trenutne izzive in življenjsko obdobje, v katerem sem. Topel objem,Erika

Preberi več »

Prijava

Prosim izpolni spodnja polja in v čim krajšem času te bom kontaktirala, da se dogovoriva za termin pogovora.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Prijava

Po prijavi boš na e-mail prejela podatke za plačilo in nadaljnja navodila za svetovalni pogovor.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Prijava

Izpolni spodnje podatke in si naloži praktičen vodnik z vprašalnikom, ki ti bo pomagal ugotoviti, če sta ti ali tvoj otrok visoko senzitivna ter ti pojasnil pet razlogov, zakaj je to pomembno vedeti.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Prijava

Po prijavi boš na e-mail naslov prejela potrditveno sporočilo z dostopom do brezplačnega seminarja.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Prijava

Po prijavi boš dobila povezavo do spletne učilnice na moji spletni strani, kjer se registriraš z uporabniškim imenom in geslom ter takoj dobiš dostop do spletnega seminarja. Prav tako boš povezavo za dostop prejela tudi v potrditvenem sporočilu na tvoj e-mail naslov.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Prijava

Po prijavi boš na e-mail naslov prejela potrditveno sporočilo z nadaljnjimi navodili in podatki za plačilo delavnice. V sporočilu bo tudi povezava na koledar s termini, kjer si lahko rezerviraš čas za srečanje.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Prijava

Izpolni spodnja polja in na e-poštni naslov ti bom poslala posnetek preteklega seminarja.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Prijava

Če si se našla v opisu spletne družine, te vabim, da izpolniš spodnji obrazec in klikneš na gumb Prijavljam se na spoznavni pogovor.

S prijavo se strinjaš, da Erika Plevel, s.p. hranim in obdelujem tvoje podatke ter ti pošiljam novičke v skladu s pogoji poslovanja. Od prejemanja novičk se lahko kadarkoli odjaviš.

Brezplačen vodnik

Sta ti ali tvoj otrok visoko senzitivna?

Naloži si praktičen vodnik z vprašalnikom, ki ti bo pomagal ugotoviti, če sta ti ali tvoj otrok visoko senzitivna ter ti pojasnil pet razlogov, zakaj je to pomembno vedeti.