Intervju z Berto Rebol: Tapkanje se mi je priljubilo…
Intervju z Berto Rebol: Tapkanje se mi je priljubilo, ker se lahko hitro naučiš, kako si pomagaš sam. V visoko občutljivem intervjuju se mi je tokrat pridružila Berta Rebol, ki se ukvarja s tapkanjem in je tudi visoko občutljiva, kot v zadnjem času ugotavlja sama. Spoznali sva se, ko sem bila nekajkrat pri njej na tapkanju in se me je zelo dotaknila tudi kot oseba. V zadnje pol leta je tapkanje postalo moja redna praksa, ki se je včasih poslužujem več, drugič manj. Predvsem mi zelo pomaga pomiriti fizične občutke tesnobe v prsih in trebuhu, ki se mi občasno pojavljajo, hkrati pa me pogosto zelo učinkovito pripelje tudi do čustev in spominov, ki so povezani z določenimi občutki v telesu. Ker verjamem, da bi poznavanje in uporaba tapkanja zelo pomagala še marsikomu med bralci Regratove lučke, tako odraslim kot vašim otrokom, sem povabila Berto, da nam malo več pove o tem. 1. Hvala, Berta, da si sprejela povabilo na pogovor. Prosim, če se lahko na kratko predstaviš bralcem Regratove lučke. Po rodu sem Dolenjka, od 1998 pa živim na Obali. Sem ženska v petdesetih, mama dvajsetletniku. 30 let sem bila učiteljica razrednega pouka, zadnji dve leti pa sem samostojna podjetnica. Kmalu po končani Pedagoški fakulteti sem se odzvala povabilu prijateljice na predstavitev Duhovne univerze. Prijateljica se ni vpisala, jaz pa sem se in sem se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležila več programov Centra za duhovno kulturo: Gama meditacije, Šole stabilnega življenja in štiriletne Duhovne univerze. Na predavanjih sem spoznavala teorijo o duhovni zgradbi človeka in univerzuma, pri vajah pa se mi je izkustveno začel odstirati svet energij. Tega sem nekako slutila že v gozdovih in v domači trebanjski cerkvi, kjer sem deset let na harmoniju spremljala cerkveno petje in mi je bilo najlepše, kadar sem igrala v prazni cerkvi. Odraščala sem na majhni kmetiji v vasi, kjer so hiše daleč narazen. Kljub družbi brata in sestre, se še vedno spomnim občutka osamljenosti …, močno sem pogrešala igro z vrstniki. Rada imam družbo ljudi, vendar sem precej tiha in se le redko razgovorim. 2. Ukvarjaš se s tapkanjem, ki te je čisto navdušilo. Kako si prišla v stik z njim in zakaj te je tako pritegnilo? Ko je bil v krizi moj drugi zakon, v katerem sem rodila sina, sem partnerja prosila, da greva na zakonsko svetovanje. Psihoterapevtka me je vprašala, kako se jaz počutim v zvezi. Spomnim se, da sem rekla, da se počutim stisnjena v kot in da ne morem dihati. Na naslednjem srečanju me je vprašala, ali sem žrtev spolne zlorabe. Začela sem jokati in se dolgo časa nisem mogla pomiriti. Na zlorabo nimam vizualnega spomina, mi je pa telo govorilo ravno to zgodbo. Terapevtka mi je svetovala hipnozo, jaz pa sem med iskanjem hipnoterapevta zvedela za tapkanje in se udeležila začetne delavnice pri Piki Rajnar. Po delavnici sem pozabila, da sem se je udeležila zaradi lastnih težav in sem začela tapkati z učenci, ki so takrat začeli dobivati prve ocene. Tapkali smo, da so sprostili napetost pred ocenjevanjem in da so umirili »vročo kri«. Čez nekaj mesecev pa sem se ponoči zbudila z močnim glavobolom. Glavoboli so pri meni redki, ta pa je bil tako hud, da mi je šlo na bruhanje. Ob misli, da moram čakati, da tableta začne delovati, se mi je zdelo tapkanje boljša izbira. Čeprav sem že nekaj mesecev tapkala z učenci, se zaradi bolečine nisem mogla spomniti, kje so vse točke. Med tapkanjem po parih točkah sem se spomnila, kje so še ostale in potem sem se spomnila tudi ostalih korakov tapkanja bolečine. Po približno 10 minutah tapkanja bolečine ni bilo več. Pozitivno presenečena sem se ulegla in spala naprej. Ta dramatična izkušnja je znotraj mene nekaj premaknila. Začela sem bolj predano raziskovati in eksperimentirati ter predvsem tapkati svoje težave. 3. V katerih situacijah in za kakšna stanja lahko uporabljamo tapkanje? V »tapkalskem svetu« velja rek: “Poskusi tapkati na vsako težavo ali problem.” (“Try it on everything.”) V resnici nimamo kaj izgubiti, razen nekaj minut, pridobimo pa lahko najmanj umiritev in sprostitev. Tapkanje omogoča omiliti stres, umiriti vsa neprijetna čutenja (strahove in fobije, jezo, dolgotrajno žalost, sram, gnus …), omiliti fizične bolečine, lažje in bolj učinkovito hujšanje, omiliti ali v celoti odpraviti alergije, izboljšati spomin in vid, izboljšati ritem in kvaliteto spanja, omiliti tremo pred izpitom, sestankom, nastopom, lajšati posledice travmatičnih dogodkov (nesreče, zlorabe), zmanjšati ali v celoti odpraviti nerazumen strah pred kakšno živaljo, izboljšati odnose, izboljšati samopodobo, predelati bolečino ob izgubi, zmanjšati odlašanje, razrešiti obremenjujoče spomine, zmanjšati težave v spolnosti, zaceliti in potolažiti “notranjega otroka”, zmanjšati zasvojenost in opustiti škodljive navade, sprejemati sebe … Mogoče sem naštela že preveč, da bi me še jemali resno.😊 4. Ko v življenju naletimo na težave, jih rešujemo na zelo različne načine. Kako deluje tapkanje? Ko je nekoga strah pajka, reče, da je pajek kriv, da se slabo počuti in hoče umakniti pajka. Drugega je strah višine in se počuti slabotno le višje od tretjega nadstropja. Tretji se razburi, če mu pokažeš prst in pravi, da je kriv tisti, ki ga izziva. Vsem trem je skupno to, da vidijo krivca za svoje neprijetne občutke izven sebe. Tapkanje pa temelji na ugotovitvi, da je vzrok za neprijetne občutke motnja v pretoku energije po telesu. Torej je vzrok V MENI in v tem primeru lahko s tem JAZ nekaj naredim. Ko pridem do tega zavedanja, imam moč. Sedaj za srečno življenje potrebujem le še način, kako odpravim motnjo.😊 En tak priročen način je tapkanje ali tehnike čustvenega osvobajanja (Emotional Freedom Techniques – EFT). Medtem ko tapkamo, se osredotočamo na težavo (strah me je pajka/višine, jezna sem, ker me izziva) in tapkamo po končnih točkah meridianov. Bistveno se mi zdi, da uporabniki te metode razumejo, da se uglasimo s težavo zato, da začutimo, kje je motnja v pretoku energije po telesu, tapkanje po točkah pa uravnoveša energijski sistem, pomiri amigdalo, uravnovesi hormone, izboljša krvno sliko … V zadnjih desetih letih je bilo narejenih veliko študij, ki potrjujejo učinkovitost te metode. Psihologinja leta v Avstraliji dr. Peta
