Dobra skrb zase – 12 idej za visoko občutljive

Včasih je biti zelo občutljiv prav zoprno in naporno. Toliko je podrobnosti v okolici, ki jih opaziš in zbudijo tvojo pozornost, te vznemirijo, o njih razmišljaš, preudarjaš, premlevaš, odlašaš …

Živeti preprosto družinsko življenje, biti zadovoljen in srečen ter ne preveč zaskrbljen in prestrašen, je prava umetnost. Zdi se, da je vsem drugim veliko lažje. Tako težko je videti tudi dragocene plati občutljivosti.

Vendar, če hočem sama pri sebi vse to potlačiti in ne upoštevati svoje občutljivosti ter vsega, kar prinaša s sabo, trpim še bolj. Slej ko prej pridem spet do ugotovitve, da moja prava pot vodi skozi sprejemanje občutljivosti in iskanje lastnih edinstvenih načinov za preživetje v tem svetu.

Ne čakajte na rdečo lučko

Za nas, visoko občutljive, je zato toliko pomembneje imeti nek nabor idej, kako dobro poskrbeti zase, še preden čutimo, da nam začne utripati rdeča lučka.

Napisala sem nekaj idej za dobro skrb zase, ki se jih trudim čimbolj vključevati v svoje vsakodnevno življenje. Tega ne delim zato, ker bi sama že vse našteto obvladala in redno prakticirala, ampak tudi kot opomnik zase, saj marsikaj od naštetega hitro pozabim ali odložim kot manj pomembno, dokler me telo spet ne opozori na pomanjkanje ravnovesja.

Visoko občutljivi ljudje zaradi svojega občutljivega živčnega sistema hitreje dosežemo in presežemo točko optimalne stimulacije (točka, pri kateri vsi ljudje najbolje delujemo – ko nismo niti preveč v stresu niti nam ni preveč dolgčas), ko se nam zdi, da je vsega preveč, da ne zmoremo več, ko smo preutrujeni, se ne moremo sprostiti, umiriti.

Zato je dobra in redna skrb zase zelo pomembna, celo nujna. Žal nam je mnogim to tuje, saj smo navajeni dajati prednost drugim in najprej poskrbeti zanje. Še posebej, če smo zaposleni in imamo družino, majhne otroke, se nam pogosto zgodi, da pridemo na vrsto zadnji ali pa sploh ne najdemo časa zase v celem dnevu, tednu, mesecu, …

Ideje za dobro skrb zase

Dobra skrb zase – 12 idej za visoko občutljive – seznam za tisk

1. Spanje in počitek

V današnjem svetu, ko nam konstantno primanjkuje časa, ko toliko stvari zahteva našo pozornost, se zdi spanje kot neka odvečna ali luksuzna stvar, a je v resnici nujno potrebna za vzpostavljanje ravnovesja v telesu, toliko bolj za visoko občutljive. Potrebujemo veliko počitka v različnih oblikah.

Elaine Aron priporoča, da visoko občutljivi preživimo 8 – 10 ur v postelji na dan, kar je za mnoge kar težko uresničljiv predlog, posebej, če imamo majhne otroke.

V ta čas je všteto tudi umirjanje pred spanjem, ki je zelo pomembno, saj visoko občutljivi pogosto težko umirimo svoje glave, tudi če smo utrujeni. Ker menda kar 80% stimulacije prihaja preko oči, je že počitek z zaprtimi očmi pomemben. Včasih je sicer to težko, saj naše misli preplavijo razne skrbi, premlevamo dogodke, situacije, kar nas še bolj zbudi ter spanec še oddalji. Takrat je morda bolje, da kaj preberemo ali si zapišemo, kar se nam plete po glavi, morda ideje za rešitev in podobno.

Vsak mora zase ugotoviti, kakšen je njegov naravni ritem spanja in ga spoštovati ter po možnosti iti spat, ko začuti prvo utrujenost.

Osebno jemljem to priporočilo Elaine Aron kot nek ideal, ki se mu želim čimbolj približati, saj opažam, kako drugačno je moje počutje in razpoloženje, če spim vsaj 7 ali 8 ur, izboljša pa se tudi moja zbranost in učinkovitost. Mi je pa upoštevanje te potrebe še vedno velik izziv, a se jo trudim jemati bolj resno in prioritetno.

2. Mir in tišina

Poleg spanja visoko občutljivi ljudje potrebujemo tudi več časa za umiritev, veliko samote in tišine, da predelamo vse misli, dogodke in občutke.

Svojo veliko potrebo po samoti in tišini sem spoznala šele, ko sem nehala hoditi v službo in ostala doma. Ugotovila sem, kako neznansko me napolnijo tiste dopoldanske ure, ko so hčerke v šoli in vrtcu ter je okoli mene čista tišina in mir. Prej tega nisem vedela, ker v celem dnevu ni bilo časa in možnosti, da bi to začutila.

Sedaj to zavestno poiščem, ko mi je težko, ko je vsega preveč, ko potrebujem obnoviti stik s sabo, s svojo notranjo močjo, tudi če se le umaknem za nekaj minut v spalnico, malo meditiram, preberem nekaj vrstic ali le poslušam tišino. Potem je vse lažje in svet lepši.


3. Gibanje in narava

Včasih se počutimo brez energije in utrujeni, v resnici pa smo se le pozabili gibati. Naša telesa so narejena za gibanje, vendar pa v našem vsakodnevnem tempu pogosto zmanjka časa za to.

Poiščimo gibanje, ki nas veseli, sprošča, tudi pospeši dihanje, pa naj bo to hoja, tek, kolesarjenje, joga, igra z otroki ali živahen ples po kuhinji, medtem ko kuhamo. Vključimo ga čimvečkrat v naš vsakdan, tudi če le za nekaj minut.

Idealna kombinacija je gibanje v naravi, saj visoko občutljivi naravo še posebej blagodejno občutimo in se z njo globoko povežemo. Svež in čist zrak, zelenje ter bližina vode nas zelo pomirijo in prizemljijo.

4. Dobra in redna prehrana

Zdrava in kvalitetna hrana je osnova za dobro počutje in delovanje našega telesa, ki je zaradi svoje občutljivosti toliko bolj dovzetno za razna neravnovesja. Za vsakega posameznika lahko optimalna prehrana predstavlja nekaj drugega, zato je dobro, da se spoznamo in opazujemo naša telesa, kaj jim ustreza in kaj ne.

Na splošno se mi zdita pomembna redno pitje (najbolje vode) in uravnotežena prehrana, ki je čimbolj naravno pridelana in sezonska. Posebej pa bodite pozorni, kako delujeta na vaše telo sladkor in kofein.

Po mojih izkušnjah je ključna tudi rednost prehrane. Včasih se mi zgodi, da sem sredi dneva na videz brez razloga sitna in razdražljiva kot majhen otrok, potem pa ugotovim, da sem preskočila kak obrok ali samo nekaj malega (pre)hitro pojedla. Moje počutje se korenito spremeni, ko se v miru usedem in nekaj dobrega pojem.

5. Jutranji ritual

Jutra imajo svojo energijo in čarobnost, zato je dobro, če znamo to izkoristiti, ne glede na to, ali smo jutranji tip ali ne. Seveda se zgodnje jutro začne z zgodnjim odhodom v posteljo večer prej in zadostnim počitkom.

Ne glede na to, koliko časa si lahko zjutraj vzamete, pa lahko nek ritual, ki je samo vaš in mu namenite čas, takoj ko vstanete, pomembno zaznamuje dan in počutje tekom dneva.

To so lahko v miru popita kava ali čaj, prižgana svečka, nekaj besed, zapisanih v dnevnik, ki naravnajo vaš dan v pravo smer, kratka meditacija ali nekaj telesnih vaj, ki pospešijo vaš utrip. Lahko pa je tudi drobna gesta, ko položite roko na prsi in si rečete: »Rad(a) te imam!«

6. Odklop od tehnologije

Nekaj minut na družabnih omrežjih ali ogled dnevnih novic se lahko zdi, kot bi povabili domov polno sobo gostov, ki bi vam vsi želeli nekaj povedati, vas nekam povabiti ali vam nekaj prodati. Precej naporna izkušnja za večino visoko občutljivih.

Skrbno izbirajte, koliko časa in energije namenite pregledu novic in družabnih omrežij, ki nas ves čas zasipajo z (večinoma negativnimi) informacijami in idejami.

Zdi se, kot da so naši filtri veliko bolj prepustni, zato še toliko bolj vsrkamo tudi vse tisto, kar ne bi bilo treba. Vse te informacije in naši občutki ob njih ostajajo v nas ter nas na različne načine obremenjujejo še dolgo po tem, ko smo se z njimi srečali.

7. Čuječnost – biti tukaj in zdaj

Zaradi pozornega zaznavanja vseh podrobnosti v naši okolici ter intenzivnega analiziranja, se nam v glavah ves čas ogromno dogaja, težko umirimo procesiranje vseh idej in dogodkov, težko izklopimo glavo, celo zvečer pred spanjem, zato moramo najti načine, da smo čimbolj prisotni tukaj in zdaj, v sedanjem trenutku. Da se uspemo premakniti iz glave v občutenje in zavedanje telesa. Da ne premlevamo preteklosti in ne skrbimo za prihodnost, bolj kot je treba.

Meni pri tem najbolj pomaga meditacija, globoko in zavestno dihanje, gibanje, pa tudi preprosto opazovanje in usmerjanje pozornosti na preproste stvari ter dogajanje okoli mene.

8. Dobra in izbrana družba

Visoko občutljivi se najbolje počutimo v družbi enega človeka ali manjše skupine. Pogosto potrebujemo več časa, da se vključimo v neko družbo, smo (vsaj v začetku) bolj opazovalci, a znamo biti zelo družabni in komunikativni, če se dobro počutimo med prisotnimi.

Preverite, kako se počutite s svojimi družinskimi člani, ali in kje morate postaviti bolj jasne meje. Skrbno izbirajte, komu namenjate svoj prosti čas ter pomislite, kakšne ljudi imate okoli sebe pri svojem delu.

Če ji prisluhnemo, nam naša intuicija lahko pomaga prepoznati, kateri ljudje nam jemljejo energijo, kateri pa so tisti, s katerimi se z veseljem družimo ter nas njihova prisotnost prijetno napolni. Za visoko občutjive je postavljanje mej in jasno izražanje svojih potreb pogosto težka naloga, saj ne maramo konfliktov. Hkrati pa so to nujne veščine, ki nas zaščitijo, da se ne razdajamo preveč.

9. Sprejeti in spoznati svojo občutljivost

Spoznati sebe tudi z vidika visoke občutljivosti nam lahko omogoči pregled nekaterih sedanjih ter tudi preteklih dogodkov in prepričanj iz povsem nove perspektive, da lahko polno zaživimo v svoji občutljivi koži. Visoka občutljivost prinaša marsikatero oviro, a je hkrati lahko velik dar, če znamo to poiskati pri sebi.

Ko sem začela brati različne članke in knjige o visoko občutljivosti, posebej knjige Elaine Aron, se je zame odprl nov svet. Zdelo se mi je, kot da sem našla svoje pleme, kot da me nekdo razume in vidi kot me morda do sedaj ni še nihče. Moje življenje je dobilo nov okvir, drugače sem začela gledati nase in sprejemati vse svoje lastnosti, posebej tiste, ki sem jih do sedaj videla kot svoje šibkosti in hibe.

Tudi mnoge izkušnje in dogodki iz preteklosti so dobili drugačen okvir, drugačno intonacijo. Zanimivo je, da še vedno, kadar odprem katero od knjig Elaine Aron, začutim, kot da sem prišla domov, kot da me je nekdo toplo objel in sprejel.

10. Navdih in učenje

Hrana ni naše edino gorivo, napolnijo nas tudi branje dobre knjige, ogled dokumentarnega filma, pogovor z zanimivim človekom, udeležba na seminarju ali učenje nove spretnosti. Za nas, visoko občutljive, je včasih zabava in sprostitev nekaj popolnoma drugega kot za druge ljudi.

Poiščite navdih pri drugih ljudeh, iščite novo znanje, raziskujte in uživajte v tem, samo ne povejte tega preveč na glas, ker vas drugi morda ne bodo razumeli.

11. Poenostavite si življenje

Visoko občutljivi ljudje smo zelo vestni in skrbni, posebej ko gre za druge, zato včasih življenje jemljemo preveč resno. Perfekcionizem je naš stalni spremljevalec, ki nam prišepetava, da bi vsaka stvar, ki jo naredimo, lahko bila še malo boljša.

Vendar je življenje včasih zelo enostavno, le sami si ga malo preveč zapletemo. Zato skušajmo vsaj na nekaterih področjih znižati svoje standarde, pri čemer so nam lahko veliki učitelji prav naši otroci in življenje z njimi. Zelo jasno nam pokažejo, kaj je v življenju pomembno, v resnici pa vemo to tudi sami, le malo bolj moramo poslušati otroka v nas.

Razmislite, kaj vas obremenjuje in kaj bi vam olajšalo življenje, katero navlako – fizično, mentalno ali čustveno – lahko odstranite iz svojega življenja, da boste lažje zadihali.

12. Drobni užitki

Jih imate?

Morda je to kaj od zgoraj naštetega ali ne, pomembno je, da poznamo drobne radosti, ob katerih nam zaigra srce, tudi če le za nekaj minut v dnevu.

Najbolje si je napisati seznam stvari, ki nas pomirijo in razveselijo, da je pri roki, ko najdemo nekaj minut ali kakšno uro zase. Pa tudi v trenutkih, ko nam je težko in se zdi, da je vsega preveč.

Poslušanje umirjene ali bolj živahne glasbe, tuširanje, ki odplakne stres, dišeča kopel, branje dobre knjige, sončenje, kratek sprehod, skodelica kave ali čaja lahko prinesejo povsem drugo energijo in naravnajo naš dan v prijetnejšo smer.

Skupni imenovalec vseh naštetih točk pa je lahko vprašanje: »Kaj potrebujem v tem trenutku?« Skušajmo se večkrat v teku dneva to vprašati in se zavedati, kaj potrebujemo, kaj si želimo, čeprav si morda prav v tistem trenutku tega ne moremo izpolniti.

A pomembno je, da se slišimo in se vzamemo resno ter skušamo čimprej najti nekaj časa tudi za željo ali potrebo, ki jo začutimo.

Dobra skrb zase – 12 idej za visoko občutljive – seznam za tisk


Katera od naštetih idej je vaša najljubša in katera je za vas največji izziv? Imate kakšen dodaten predlog, ki vam zelo pomaga, pa ga nisem vključila?

Delite svoje predloge spodaj v komentarjih, da se skupaj naučimo še kaj novega.

Se vas je dotaknilo, kar ste prebrali? Prijavite se na e-novičke Regratove lučke in enkrat mesečno boste v svoj e-nabiralnik prejeli moje zadnje članke, kakšno zanimivo misel ali povezavo.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja