• utrinki iz našega vsakdana,  visoko občutljivi otroci

    Ko zobozdravnik ni več groza in strah

    Pred kratkim sva šli z mojo dvanajstletnico k zobozdravniku. Medtem ko sem sedela pred ambulanto in čakala nanjo, sem razmišljala o spremembi, ki se je zgodila v zadnjem času, ko je njen strah pred zobozdravnikom, ki je bil včasih res neizmeren, kar nekam izpuhtel. V zadnjem obdobju je vsakič lažje odšla v ambulanto sama in vse manj jo je bilo strah. Spomnim se, kako sem v prvih letih skupaj z njo sedala na stol, jo nežno držala in jo spodbujala, medtem ko ji je zobozdravnica popravljala zobe, kasneje sem stala poleg nje in jo držala za roko ter jo mirila, da je zdržala – še do nekaj let nazaj. Vedno…

  • utrinki iz našega vsakdana,  visoko občutljivi odrasli

    Kaj sem se naučila o svojih (visoko občutljivih) potrebah na izobraževanju?

    Na splošno ne grem prav rada od doma. Rada sem doma in tudi odpravljanje na dopust je zame svojevrsten stres, vsaj dokler ne pridem na cilj. Sprememba okolja mi je ponavadi kar izziv, vendar ne vem, v kolikšni meri je to povezano z visoko občutljivostjo, v kolikšni pa z nekimi starimi vzorci, ki jih še nisem uspela preseči. Poznam pa kar nekaj drugih visoko občutljivih zapečkarjev. Torej, biti moram kar dobro motivirana, da se odpravim nekam za več dni. Ena takih motivacij je gotovo novo znanje, nove izkušnje, posebej na področjih, ki me zelo zanimajo. Lani sem se udeležila 18-dnevnega mednarodnega izobraževanja Od poslušnosti do odgovornosti v organizaciji Familylaba Slovenija,…

  • utrinki iz našega vsakdana,  visoko občutljivi otroci

    Metulji grejo v nebo: zgodba o občutljivosti, premagovanju strahu in povezanosti

    Preko najstarejše hčerke se večkrat zelo jasno soočim s svojimi negotovimi občutki glede občutljivosti. Posebej globoko zakoreninjeni občutki sramu me vedno znova šokirajo. Kako naj hčerko učim o dragocenostih visoke občutljivosti, ko pa nekateri deli le-te na trenutke v meni zbujajo tako velik sram? To je zgodba o sprejemanju najine občutljivosti, o premagovanju strahu in povezanosti, ki sva jo ob tem še utrdili. Prva tri leta osnovne šole je najstarejša hčerka hodila na ritmično gimnastiko. Ne s hudim veseljem in strastjo, ampak med dejavnostmi, ki so bile v šoli na voljo, ji je bila ta še najbolj všeč. Z možem sva jo namreč spodbujala, da si izbere vsaj eno dodatno…

  • otroci z močno voljo,  utrinki iz našega vsakdana

    »Mami, hočem to hiško …«

    Čustveni izbruh otroka sredi trgovine je verjetno nočna mora vsakega starša. V tej zgodbi mi je uspelo iz hčerkinega čustvenega izbruha ustvariti povezovalen trenutek, iz katerega sem se marsikaj naučila. Bil je petek med počitnicami in skupaj s hčerkami smo šle v trgovino, da opravimo tedenski nakup. Med šolskim letom to ponavadi uredim sama na čimhitrejši način, saj mi je nakupovanje precej stresno in utrujajoče opravilo. Med počitnicami smo šle skupaj s hčerkami, kar vzame malo več časa, a vseeno so punce navajene, da ne dobijo v trgovini vsake stvari, ki si jo zaželijo, v marsičem pa mi lahko že tudi pomagajo. Tokrat pa se je najmlajša sredi trgovine zagledala…

  • otroci z močno voljo,  utrinki iz našega vsakdana

    Čudež z urgence

    Kaj natančno se je tistega večera zares dogajalo v glavici naše triletnice verjetno ne bom nikoli vedela. Se je triletni otrok res sposoben tako prepričljivo pretvarjati, da se je poškodoval? Nisem bila jezna, prej sem začutila neko globoko spoštovanje do njenega notranjega sveta. Neke zimske srede zvečer sem pospravljala po večerji, mož pa je bil s hčerkami v zgornji kopalnici, kjer so se pripravljali za spanje. Oba z možem sva bila bolj slabega počutja, zato tudi nisem šla na jogo. Ko sem prišla v kopalnico, je najmlajša hčerka močno jokala, mož pa mi je razložil, da je s svojo zobno krtačko praskala po tleh in ko jo je večkrat opozoril,…

  • utrinki iz našega vsakdana,  visoko občutljivi otroci

    Čustveni viharji na dopustu

    Končno je tu dopust, ki smo ga tako dolgo čakali, a namesto umirjenega in sproščenega počitniškega vzdušja se soočimo z nenehnimi prepiri, jezo, žalostjo, ljubosumjem … Iz otrok, včasih pa tudi iz staršev, butnejo vsa čustva, za katera v vsakdanu ni bilo časa.  Med lanskimi jesenskimi počitnicami smo šli z družino v toplice. Vsakič znova me preseneti, kako neverjetno se punce veselijo naših skupnih dopustov, kamorkoli že gremo in kljub temu, da jim že krajše vožnje z avtom povzročajo nelagodje in slabost. Do zadnjega odštevajo dneve in ure do odhoda in pripravljajo stvari, ki jih bodo vzele s sabo. Včasih to pričakovanje težko delim z njimi, ker vem, da mene pred…